Iz zgodovine

Približno v istem času kot na Slovenskem A. M. Slomšek, je v Piemont-Sardinskem kraljestvu nujnost vzgoje in izobraževanja naglašal Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev in utemeljitelj preventivnega vzgojnega sistema. Kako zelo je svetnik cenil učiteljski poklic priča tudi njegova prošnja za potni list, ki ga je leta 1850 potreboval za obisk avstrijske Lombardije. V njem ni zapisal, da je po poklicu duhovnik, temveč da je ljudskošolski učitelj.

Prvi salezijanci so prišli k nam pred več kot 100 leti in na Rakovniku odprli ljudsko osnovno šolo, sledile so strokovne in obrtne šole, leta 1907 tudi višja gimnazija na Radni. Bogato vzgojnoizobraževalno dejavnost, ki je dosegla vrh med obema vojnama, so po maju 1945 komunisti povsem zatrli. Šele po rahli otoplitvi odnosov med Cerkvijo in državo v 60-ih so salezijanci dobili zeleno luč za ustanovitev srednje verske šole. Dolgo so iskali primerno lokacijo, saj oblast ni dovolila verske šole v kakšnem mestnem središču. Nazadnje so našli prostor v Želimljem, s čimer je soglašala tudi ljubljanska nadškofija.

Pečat nekdanje Srednje verske šolePečat nekdanje Srednje verske šole v Želimljem

Šola je odprla svoja vrata v šolskem letu 1967-1968, a je bila namenjena le izobraževanju duhovniškega kadra, ki se je dotlej šolal po gimnazijah na Hrvaškem.

Prva zgrajena zgradba - sedanji dijaški dom za fante

Začetek gradnje internata zgodaj poleti 1968

Na srednje verski šoli so poučevali večinoma salezijanci, zunanjih sodelavcev je bilo manj; med njimi nekaj profesorjev nekdanje Škofijske klasične gimnazije ter uršulinke. Dijaki so morali ob koncu leta opravljati izpite na javnih gimnazijah, saj spričevala želimeljske srednje šole vse do leta 1991 niso veljala za javne listine. V letih pred velikimi političnimi spremembami je število dijakov srednje verske šole pričelo upadati, profesorski kader pa je sestavljalo vse več sodelavcev iz vrst laikov.

Dolgoletni ravnatelj želimeljske šole - Stane Okorn

Po padcu komunističnega režima in prvih svobodnih volitvah je bil marca 1991 sprejet zakon, ki je dovoljeval zasebno iniciativo pri ustanavljanju zavodov. Že naslednji mesec (23. 4. 1991) je Salezijanski inšpektorat sprejel Akt o ustanovitvi zavoda Gimnazija Želimlje, ki je imela tudi organizacijsko enoto Dom Janeza Boska. Tako je bila ustanovljena in zatem uradno registrirana  prva privatna gimnazija v Republiki Sloveniji, ki je v naslednjih letih postala zelo iskana srednja šola z vsakoletno omejitvijo vpisa.

Takole je izgledala ustanova v Želimljem do poletja 1994

Takole je ustanova v Želimljem izgledala do poletja 1994

Dijakom in dijakinjam Gimnazije Želimlje je bil poleg splošnih gimnazijskih vsebin omogočen tudi pouk latinščine, pedagogike ter vere in kulture. Poleg rednega pouka so lahko dijaki in dijakinje v prostem času obiskovali jezikovne tečaje, pevski zbor, inštrumentalne skupine, dramsko skupino, različne športne aktivnostih, krožke, ustvarjali šolske časopise, prirejali plese, tekmovanja … Pestra ponudba obšolskih dejavnosti, strokovnih ekskurzij, šole komunikacije in drugih vzgojnoizobraževalnih dejavnosti je dobro viden v Letnih poročilih in Salezijanskem vestniku, ki seznanjata javnost z delom gimnazije in spodbujata dobrotnike, da namenijo del svojega dohodka Skladu Gimnazije Želimlje in s tem pomagajo slabše situiranim dijakom.

Dijaki in dijakinje so svoje talente in znanje pogosto dokazali tudi na športnih, literarnih, znanstvenih in drugih tekmovanjih doma in na tujem. Najboljši in stalni zunanji kriterij pridobljenega znanja pa je gotovo matura, ki je bila prvič izvedena leta 1995 in odtlej vsako leto kaže na zelo visoko raven pridobljene izobrazbe želimeljskih dijakov in dijakinj, ki se večinoma uspešno vpisujejo na najrazličnejše fakultete in se po končanem študiju uveljavljajo v različnih sferah javnega življenja: gospodarstvu, politiki, Cerkvi, izobraževalnih ustanovah, zdravstvu, kulturi, javni upravi …

Na čelu Gimnazije Želimlje in Doma Janeza Boska se je v 18 letih delovanja zvrstilo več ravnateljev, tukaj je delovala cela vrsta profesorjev, vzgojiteljev in drugih delavcev, na šolske klopi pa je v teh letih sedlo kar 1232 dijakov in dijakinj. Gimnazija in dom sta v tem času doživela tudi nekaj gradbenih posegov in prenov. Odprta je bila nova knjižnica s čitalnico, fitnes, urejena zunanja športna igrišča, Dom Janeza Boska se je razširil, zgrajena je bila sodobna telovadnica …
Leta 1997 sta bila Gimnazija Želimlje in Doma Janeza Boska vključena v okvire Zavoda sv. Frančiška Saleškega, v katerem poleg gimnazije in doma deluje tudi Center za mlade, družine in odrasle (Majcnov dom).

Akt o ustanovitvi salezijanske ustanove v Želimljem

Ustanovna listina zavoda v Želimljem iz leta 1966

 

RAVNATELJI ŽELIMELJSKE SREDNJE ŠOLE

Srednja verska šola

1967-1968 - Stanislav Okorn

1968-1969 - Janez Jenko

1969-1991 - Stanislav Okorn

Gimnazija Želimlje

1991-1997 - Marjan Kuralt

1997-2002 - Tone Ciglar

2002-... - Peter Polc