Sv. Janez Bosko

Sredi prejšnjega stoletja je v Italiji, tako kot v mnogih drugih evropskih državah, prišlo do velikih sprememb. Industrijska revolucija je v mesta pripeljala obubožane množice s podeželja. Tu so morali za skromen zaslužek pošteno garati. Še posebej hudo je bilo za mlade, saj so tudi otroci in mladi morali pošteno prijeti za delo, če so hoteli preživeti.

Slednjim se je v Turinu še posebej posvetil duhovnik Janez Bosko (1815-1888). Zbiral je mlade brezdomce in jim pomagal, da so se izšolali, dobili zaposlitev in poglobili svojo vero. Kljub težavam, ki jih je imel s strani cerkvene in državne oblasti, je vztrajal pri svojem delu. Kmalu so se mu pridružili prvi sodelavci. 1859 je napisal za svoje duhovnike in brate pravila, ki jih je leta 1874 potrdil papež Pij IX. Svojo redovno skupnost je poimenoval salezijanci - bil je namreč navdušen nad sv. Frančiškom Saleškim, ki je bil zelo človeški in ljubeč, kar je bilo za Janeza Boska in njegovo delo še posebej pomembno.